17.12.2020
Pravniški državni izpit
Pripravil: mag. Klemen Marinčič
POGOJI
Pogoje in način opravljanja pravniškega državnega izpita določa Zakon o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI), izvaja pa Center za izobraževanje v pravosodju v okviru Ministrstva za pravosodje.
Ločimo opravljanje državnega izpita na podlagi sodniškega pripravništva ter na podlagi 19.a člena ZPDI.
Opravljanje pravniškega državnega izpita na podlagi sodniškega pripravništva
K pravniškemu državnemu izpitu lahko pristopi kdor:
1. je državljan članice Evropske unije in aktivno obvlada slovenski jezik
2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost
3. ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
- strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa
OBVEZNO SODNIŠKO PRIPRAVNIŠTVO
Obvezno sodniško pripravništvo v skladu s 14. členom Zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) določa, da traja sodniško pripravništvo osem mesecev, pet mesec na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih. Za sodniško pripravništvo se kandidati prijavijo na višjih sodiščih, ki izvajajo sodniška pripravništva. Za več informacij v zvezi z sodniškim pripravništvom se obrnite na kadrovske službe višjih sodišč.
IZBIRNO SODNIŠKO PRIPRAVNIŠTVO
Izbirno usposabljanje, v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZPDI ima določeno, da se delo v izbirnih oblikah priznava kot pripravništvo za opravljanje pravniškega državnega izpita, če traja najmanj šestnajst mesecev. Za izbirno usposabljanje se v skladu s 15. členom ZPDI prizna usposabljanje magistra prava in univerzitetnega diplomiranega pravnika:
- na sodišču,
- na ustavnem sodišču,
- pri državnem tožilstvu,
- pri zakonodajnem organu
- v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti,
- pri notarju,
- pri odvetniku,
- pri državnem pravobranilstvu,
- pri pravni fakulteti ali visoki pravni šoli,
- na pravnih delih v pravni osebi.
Zakon ne določa pogodbene ali delovno pravne oblike usposabljanja, zato se lahko izbirno usposabljanje opravlja npr. tudi kot volonter.
Sodniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, mora v enem letu po zaključku pripravništva vložiti zahtevo za opravljanje izpita in pristopiti k izpitu, sicer izgubi pravico opravljati izpit. Minister, pristojen za pravosodje, lahko ta rok na prošnjo, vloženo iz utemeljenih razlogov pred potekom roka, podaljša. Navedeni rok ne velja za sodniške pripravnike, ki so pripravništvo opravljali kot volonterji oziroma kot osebe v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu. Sodniški pripravnik lahko vloži zahtevo za pristop k izpitu en mesec pred zaključkom pripravništva.
Z odločbo, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo ter stroške izpita. Odločbo skupaj z računom kandidati prejmejo približno dva tedna pred pisnim delom pravniškega državnega izpita.
Opravljanje pravniškega državnega izpita na podlagi 19.a člena ZPDI
K pravniškemu državnemu izpitu lahko pristopi kdor:
1. je državljan članice Evropske unije in aktivno obvlada slovenski jezik
2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost
3. ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
- strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa
ZPDI v prvi alineji prvega odstavka 19.a člena določa, da ima pravico do opravljanja izpita tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu:
- če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, oziroma
- če je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava.
Za pridobitev pravice pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita na podlagi 19.a člena ZPDI mora posameznik opraviti naslednje obvezne oblike izobraževanja:
1. na civilnopravnem področju prisostvovati pri:
- vsaj treh glavnih obravnavah v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču,
- vsaj enem naroku v nepravdnih zadevah,
- vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča;
2. na kazenskopravnem področju prisostvovati pri:
- vsaj treh glavnih obravnavah na okrajnem ali okrožnem sodišču,
- vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča.
Kandidati sami izberejo glavno obravnavo / narok / celodnevno sejo pritožbenega senata, na kateri bodo prisostvovali, na podlagi razporeda aktualnih obravnav posameznih sodišč, ki so objavljeni na njihovih spletnih straneh. Kandidati, ki pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu brez opravljenega sodniškega pripravništva, torej na podlagi 19.a člena ZPDI, ne dobijo predhodno izdelanega programa kot sodniški pripravniki, temveč morajo sami poskrbeti za izpolnitev vseh obveznosti. Za pridobitev potrdila o udeležbi je v pomoč obrazec, ki ga sodnik podpiše ter s tem potrdi udeležbo.
3. se udeležiti seminarjev predpisanih za sodniške pripravnike in sicer:
- delo državnega tožilca v kazenski zadevi
- mladoletniško kazensko pravo
- organizacija in vodenje zemljiške knjige ter poslovanje s strankami skupaj z ogledom zemljiške knjige
- dedno pravo in zapuščinski postopek
- nepravdni postopki
- postopki zaradi insolventnosti in postopki prisilnega prenehanja
- kolektivno delovno pravo in kolektivne pogodbe
- pravo socialne varnosti
4. opraviti kolokvija na temo izdelave osnutka kazenske odločbe in izdelave osnutka civilne odločbe.
Kandidati lahko obvezne oblike izobraževanje opravljajo pred izpolnitvijo pogoja delovne dobe.
Z odločbo, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo ter stroške izpita. Odločbo skupaj z računom kandidati prejmejo približno dva tedna pred pisnim delom pravniškega državnega izpita.
PRIJAVA IN OPRAVLJANJE IZPITA
Prijava na izpit, ki mora vsebovati izpolnjeno prijavnico z vsemi prilogami (priloge se odda v samo enem izvodu), iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu, se lahko pošlje po pošti na naslov Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, oziroma odda osebno v Glavni pisarni Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana. Kandidati se lahko prijavijo tudi za kasnejše izpitne termine, pri čemer je ustrezni izpitni rok potrebno označiti na prijavnici. Po pregledu prijave je vsak kandidat po elektronski pošti obveščen, če je njegova vloga popolna in če ni, kaj je potrebno dopolniti v določenem roku.
Izpit poteka pisno in ustno.
Pisni del izpita: zajema izdelavo pisnih nalog s kazenskega in civilnega področja in traja za vsako nalogo po osem ur. Pisni del izpita zajema izdelavo pisnih nalog s kazenskega in civilnega področja, in sicer izdelavo sodne odločbe prve stopnje. Kandidat ima lahko pri pisnem delu izpita pri sebi zakone in druge predpise ter strokovno pravno literaturo. V času opravljanja pisnega dela izpita se kandidat ne more z nikomer posvetovati. Ugotovljena kršitev pravil ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga. Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Pisni del izpita se oceni tako, da se vsaka pisna naloga oceni s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami. Pozitivno je ocenjena tista naloga, ki sta jo pozitivno ocenila oba člana izpitne komisije; če sta pozitivni oceni različni, velja povprečna ocena. Če je negativno ocenjeno le eno področje pisnega dela izpita in je drugo ocenjeno z najmanj osmimi točkami, kandidat ne opravlja ustnega dela izpita. V takem primeru lahko kandidat v naslednjem pisnem roku ponavlja pisni del izpita s področja, ki je bilo negativno ocenjeno. Ponovitev se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
Ustni del izpita: Če sta obe pisni nalogi ocenjeni pozitivno, pristopi kandidat k ustnemu delu izpita. Ustni del izpita zajema preverjanje usposobljenosti kandidata na naslednjih pravnih področjih:
- kazensko materialno in procesno pravo,
- civilno materialno in procesno pravo,
- temelji gospodarskega prava,
- temelji delovnega prava,
- upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor,
- ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprava ter temelji pravne ureditve Evropske unije.
Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red področij izpita. Predsednik izpitne komisije skrbi, da ima vsak član komisije potreben čas za preverjanje kandidatovega znanja, vendar najmanj 20 minut, za področji kazenskega materialnega in procesnega prava ter civilnega materialnega in procesnega prava pa najmanj 30 minut. Ustni del izpita traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar skupno največ tri ure.
Na predlog člana izpitne komisije ali kandidata predsednik izpitne komisije odredi odmor, in sicer največ dvakrat po petnajst minut. Izpraševalci lahko z dovoljenjem predsednika izpitne komisije postavljajo kandidatu dodatna vprašanja iz področij drugih izpraševalcev.
Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov odloči o spremembi člana izpitne komisije, o čemer obvesti kandidata pred začetkom opravljanja ustnega dela izpita.
Ustni del izpita vodi in za njegov pravilen potek skrbi predsednik izpitne komisije. Z ustnim delom izpita izpraševalci pri kandidatu preverijo sposobnost za samostojno opravljanje pravniških del na vseh področjih programa. Vsa vprašanja morajo izhajati iz praktičnih primerov in biti usmerjena v njihovo reševanje, tako da se lahko oceni sposobnost uporabe znanja, praktične izkušnje, sposobnost pravnega razumevanja in reševanja problemov, oblikovanja stališč in sprejemanja odločitev, sposobnost pravno-logičnega razmišljanja in argumentacije ter verbalne komunikacije.
Vsako področje ustnega dela izpita se oceni s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami.
Za skupno pozitivno oceno izpita mora kandidat zbrati najmanj 48 točk, oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, pri čemer nobeno od posameznih področij ne sme biti ocenjeno z manj kot 6 točkami. Če kandidat skupno zbere 48 točk, oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, pa le eno od področij ustnega dela izpita ni ocenjeno kot uspešno, lahko kandidat v naslednjem izpitnem roku ponavlja izpit s tega področja. Ponovitev izpita se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije, podeli pa ga minister, pristojen za pravosodje, oziroma funkcionar ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti minister, pristojen za pravosodje. Hkrati se kandidatu izroči tudi potrdilo o doseženih ocenah na izpitu. Slovesna podelitev se organizira nekajkrat letno. Do izdaje in prejema potrdila o opravljenem izpitu iz prejšnjega odstavka se uspešnost opravljenega izpita izkazuje z začasnim potrdilom o opravljenem izpitu, ki ga kandidatu neposredno po izpitu izda in podeli izpitna komisija. Začasno potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
Strošek opravljanja pravniškega državnega izpita pred 6 člansko komisijo znaša 702,92 EUR.
Vir: https://cip.gov.si/pdi/pristop-na-podlagi-sodni%C5%A1kega-pripravni%C5%A1tva/ (dostopno na spletu 1. 12. 2020)
KONTAKT
Center za izobraževaje v pravosodju
Ministrstvo za pravosodje
Glinška ulica 12, Ljubljana
01 369 57 70
PRIPOROČLJIVO BRANJE
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MP/CIP/PDI/Pogosta-vprasanja-in-odgovori-PDI.pdf